ponedeljek, 14. april 2014

Imaš tisto nekaj?

»The meaning od life is to find your gift; the purpose of life is to give it away.« 
(Joy J. Golliver)
[Pomen življenja je, da odkriješ svoj dar, namen življenja je, da ga deliš.]


Petletni otrok, ki raje leži v travi, gleda nebo in sanjari, namesto da bi požiral debele bukve, ima motnjo pozornosti. Osemletni, ki na ukaz ne nariše rumeno-modre umetnine, ampak se odloči za vijolično-zeleno vesoljsko ladjo, je neposlušen 'mulc', ki nikoli ne bo uspel v umetniških vodah. Trinajstletnik, ki ne vidi višjega smisla v nepomembni packi, pač ni ustvarjalen. Pa četudi spotoma planira svoj uspeh v stripovskih vodah. To pač ni pomembno...
Ampak hej! Razume, da 3x3-3 ni enako 0. Čestitke! Vaš otrok je nadarjen za matematiko. Imate dovoljenje, da ga vpišete v matematični, logični, fizikalni krožek in popoldanski dopolnilni pouk, za večerjo pa lahko z njim delate še dodatne naloge iz Einsteinovih učbenikov. Glejte, da ne ostane niti minutka neizkoriščena za njegov matematični talent! Ker je nadarjen za matematiko! Pravi, da hoče risati in da bo nekega dne odkril novega Miki Miško? Joj, ne! Nikar! Ni nadarjen za risanje!

Petindvajsetletni otrok, ki bi rad dobil službo… Povprečje na faksu imate samo 8 in v prostem času ste se udeleževali samo matematičnih, logičnih ter fizikalnih krožkov? Žal mi je, vendar niste dovolj nadarjeni za nas. In primanjkuje vam praktičnih izkušenj. Žal. Več sreče prihodnjič….

Štiridesetletni otrok, bi rad napredoval na delovnem mestu. Žal, vaši matematični dosežki v našem podjetju so povprečni. V ničemer ne prekašate svojih sodelavcev, nikjer se ne odraža vaša nadarjenost. In delovno mesto je žal že zasedeno. Tretji bratranec od strica šefove žene je na tem področju bolj nadarjen in dosega boljše rezultate na testih matematike. Več sreče prihodnjič… 

Sedemdesetletni otrok, ki je končno dočakal svojo upokojitev. Ne ve, kaj bi s časom in iz dna srca sovraži vse križanke, sudokuje ali karkoli, kar diši po matematiki. Iz čistega veselja po nečem novem vnučkom pripoveduje zgodbice. Zgodbice čiste domišljije. Ob večerih si čas krajša s tem, da te zgodbe preoblikuje v stripe. Vnučki jih obožujejo. Končno dela nekaj, kar ga veseli in kar čuti, da bi lahko počel vse dni. Kakšna škoda, da nikoli ni bil nadarjen za to…



Dar, ki se skriva v tebi, ni nekaj, kar ti drugi povejo, da imaš. Ni nekaj, za kar testi pokažejo, da si boljši od drugih. Mogoče nisi niti povsem prepričan, kaj je tvoj dar. Mogoče se ti sploh ne sanja, kaj bi to bilo. Ampak je. V vsakem od nas se skriva tisto nekaj. Tisto nekaj, ob čemer ti poskoči srce, ko pomisliš, da bi poskusil. Tisto nekaj, ob čemer imaš občutek, da lahko živiš samo za to.
Na tebi je, da to nekaj nekoč v svojem življenju odkriješ. In da deliš…


»Don't ask what the world needs. Ask what makes you come alive, and go do it. Because what the world needs is people who have come alive.« 
(Howard Thurman)
[Ne sprašuj kaj svet potrebuje. Vprašaj kaj te oživi in delaj to. Ker svet potrebuje ljudi, ki jih nekaj oživlja.]



[...what makes you come alive?...]

Ni komentarjev:

Objavite komentar