torek, 2. september 2014

Ti ne veš



Poznaš ljudi sive barve? Seveda, saj si eden izmed njih. Si le nekdo, ki ga srečaš na ulici in si ne zapomniš njegovega obraza, nekdo, ki za vsako minuto dneva zna predvidevati, kaj se mu bo zgodilo in katerega največji strah je, da se kaj na tej ustaljeni poti spremeni. Strah te je, da ti bo v življenju spodletelo in ne veš, v katero smer moraš narediti naslednji korak, da bodo negativne posledice čim manjše. Si le povprečna oseba, brez presenetljivih zgodb, brez zanimivih hobijev, brez posebnih znanj ali lastnosti. Ko te vprašajo kaj še delaš v življenju, umakneš pogled in obmolkneš. Odgovor ostane skrit: »Nič takega. Le poskušam preživeti dan…«

Ampak ti ne veš. Ne veš, kaj pomeniš meni in se ne vidiš skozi moje oči. Če ti rečem, da šele odkar te poznam, vem, kaj je življenje, mi ne verjameš. Pa vendar je res. Prej sem hodila okoli in opazila vse, kar je bilo v povezavi z menoj. Šele ob tebi sem spoznala kako lep je lahko svet okoli mene, kaj vse pridobim, če storim kaj, kar običajno ne bi. Šele ob tebi vem, kako lepo je imeti pravega prijatelja. Zaradi tebe vem, kako lepo je imeti nekoga, ki je vedno zate tu in mu lahko zaupaš. Zaradi tebe vem, da z nekom lahko govoriš po telefonu in sploh ne opaziš, da minevajo ure in da je to še lepše, če se dogaja, ko si ob meni. Zaradi tebe vem, kako lepo je, ko si z nekom le preprosto skupaj in je tišina dovolj. Zaradi tebe si upam prepustit, da se me stvari dotaknejo in da se bistvo življenja skriva v majhnih stvareh. Zaradi tebe vem vse to in še mnoge druge stvari.  Sploh ne veš, da si zame ena najbolj neverjetnih oseb in da boš zame vedno najlepša barva, ki jo bom iskala v množici sivih ljudi. Vedno. Always.


»I love you just the way you are
but you don't see you like I do.
You shouldn't try so hard to be perfect.
Trust me, perfect should try to be you."







Ni komentarjev:

Objavite komentar